Protest

 

Spoštovani minister dr. Igor Lukšič!                                                                           27. februar 2009
Spoštovana ministrica Irma Pavlinič Krebs!
 
Po štirih letih komunikacijskega mrka ob vladavini Janeza Janše smo z velikim upanjem spremljali začetek dela vaše vlade. Žal nas navdaja občutek, da za ravnateljice in ravnatelje osnovnih in glasbenih šol tudi v tej vladi ni pravega razumevanja oziroma da se našega dela ne ceni in ne upošteva.
Smatramo, da je obseg dela, ki nam je naložen presegel vse normalne meje.
Postopki ob prehodu na nov plačani sistem poleti 2008, rezultati le-tega in zadnji ukrepi vlade pa izbijajo sodu našega potrpljenja dno.
Dogovor o ukrepih plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010 z dne 24. 2. 2009  je bil sprejet mimo nas. Ravnatelji večinoma nismo člani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije niti Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije.
proti temu dogovoru odločno protestiramo!
 
Že leta 1998 nas je vlada prikrajšala za regres za letni dopust, letos nas bo za večinski del uspešnosti in to bolj kot ostale javne uslužbence, saj se nam jemlje za leto 2008.
 
Sprašujemo se, zakaj smo vedno mi tisti, do katerih se vlade obnašajo, kot da smo nebodigatreba.
Ravnatelji trdimo, da je že sam način ocenjevanja delovne uspešnosti ravnatelja tako zapleten, da to presega razumne okvire. Toliko sit, toliko mnenj, soglasij presega vse meje. Ali se ocenjuje uspešnost ravnatelja, ali uspešnost šole, ali se nam dokazuje, kako ponižni moramo biti?
Vaše mnenje si lahko oblikujete, če primerjate ocenjevanje direktorjev v javni upravi. V primerjavi z njimi je ocenjevanje uspešnosti ravnateljev zapleteno preko vsakega razumnega okvira. Naše nestrinjanje z načinom ocenjevanja smo izrazili že večkrat, pa ni obrodilo prav nikakršnih rezultatov. Sprašujemo se, zakaj tako. Zakaj moramo mi vedno biti pripravljeni izpolniti vsako nalogo in biti tiho
po vseh mnenjih, ki si jih mora ravnatelj pridobiti za delo, ki je bilo opravljeno v letu 2008; to je za leto, ko so vsi javni uslužbenci že prejeli plačilo za redno delovno uspešnost. Nam bo le ta odvzeta za nazaj? To pa je po našem mnenju le preveč. Zakaj samo nam, ki se po plačah prav veliko ali sploh ne razlikujemo od plač učiteljev? Ali zato, ker smo vedno tiho, ker ne grozimo s stavko oziroma drugimi ukrepi?
 
 Z uvedbo plačne zakonodaje za vse javne uslužbence poleti 2008 so se  pokazala prava razmerja, bolje nesorazmerja poštenega, pravičnega in ne vemo kakšnega še sistema plač v javnem sektorju, kot je znal zatrditi minister prejšnje vlade na področju javne uprave dr. Gregor Virant.
Žal, razmerja, porušena v škodo ravnateljev. Se ne da ničesar storiti, ker je nastopila finančna kriza?
Mi se s tem ne strinjamo! Sporočam vam, da toliko nezadovoljstva med nami kot je sedaj, že dolgo ni bilo. In tudi še nikoli toliko dela. Nam se naloge samo nalagajo. To pa ono poročilo, ocena, evalvacija, napredovanja uslužbencev itd. DOVOLJ IMAMO!

Sprašujemo se, ali se tako opevana avtonomija slovenskih šol meri s stopnjo ponižnosti ravnateljev do vsakokratne oblasti.
Ne pričakujemo, da ne bomo delili usode celotne družbe. Pričakujemo pravičen in pošten odnos do našega dela. Verjamemo, da smo pomemben del slovenske družbe, zato od vas pričakujemo dialog, pogovor, ne pa postavljanje pred izvršena dejstva.
 
V torek, 3. marca 2009, bo sestanek republiškega odbora Združenja ravnateljev. Vabimo Vas, da se ga udeležite. Tako boste lahko neposredno zaznali naše probleme in predlagali, kako naj jih rešimo.
 
S spoštovanjem
Oton Račečič
Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije

 

 

(Skupno 28 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja